Blog

Intervju za Novi tednik: »Kreativna nadarjenost bo zelo iskana«

Novi tednik, 20. julij 2021

Avtorica Marjetka Raušl Lesjak, odgovorna urednica

Povezava na članek.

Marsikdo, ki je osnovno šolo zaključil s peticami, je danes na delovnem mestu nesrečen, medtem ko je njegov sošolec, ki se je komaj prebijal iz razreda v razred, danes uspešen podjetnik. Zakaj pride do tega?

To je vprašanje za milijon evrov. Kot je dejal Carl Gustav Jung, se ljudje po 35. letu začnemo spraševati, ali ima naše življenje smisel, ali res delujemo v skladu z našimi pravimi potenciali in ali smo jih sploh prebudili. Ko smo bili v osnovni šoli, naših talentov ni nihče znal prepoznati. Le redki so namreč primeri, kjer je talent viden že od rojstva. Hitro lahko prepoznamo talent igranja klavirja, lepega risanja, odličnega matematika, vendar je takšnih talentov res peščica, večina ostalih pa je talente in potenciale skrila, saj nas je v to prisilila družba, kjer izstopanje ni zaželeno. Družba tolerira skorajda vse, nikakor pa ne naše genialnosti. Vsak izmed nas v sebi nosi semena nadarjenosti, žal se z odkrivanjem teh talentov nihče ne ukvarja, ne starši in ne šola.

V davnih časih pa je bilo prepoznavanje notranjega daru zelo pomembno. V starorimskem času je beseda genius pomenila duha oz. dušo (spirit) vsakega posameznika in ko so na primer praznovali rojstni dan, so pravzaprav praznovali rojstni dan geniusa posameznika. Na podoben način so na duha, višjo inteligenco osebe gledali tudi stari Grki. Tudi zgodba o Aladinu in čudežni svetilki, kjer je jinni v svetilki duh, ki da darove, je podobne primer. Ko se mi povežemo z našim notranjim geniusom, lahko razvijemo svoje poslanstvo, ki nas notranje bogati. In prav ta proces se ponavadi začne po 35. letu. Potem ko že imamo otroke, urejeno stanovanje, redno službo, nam naša psiha trka na vrata in reče, kaj pa, če to ni dovolj. Tisti, ki to začutijo, je prav, da tem vprašanjem odprejo vrata in stopijo na pot samoraziskovanja.

Tudi sami ste se podali na to pot.

Da lahko odpreš svoj um in svoje srce ter tako slišiš svoj notranji glas, je zame dar. Sama sem od majhnega slišala ta glas. Čutila sem namreč energijo človeka in ga prepoznala, kakšen je v resnici, s travmami in stiskami, čeprav se je skrival za masko. Kot majhen otrok pač tega nisem mogla izraziti vsepovsod, moji poskusi, da povem, kar čutim, so bili celo zatirani. Zaradi tega sem z leti razvila obrambni mehanizem in tega daru nisem več uporabljala, saj je bilo zame nevarno. Ko pa sem tudi sama po 35. letu doživela osebno stisko, sem se odločila, da bom svoj notranji glas začela raziskovati in mu dovolila, da najde svoj prostor v meni. Vse poti so me potem naravno vodile k raziskovanju nadarjenosti. Sama sem bila kot otrok prepoznana kot nadarjena oseba, doma smo sicer bili kakšen teden veseli, saj sem dobila Zoisovo štipendijo, potem pa se je vse končalo. Nihče mi ni pomagal, da bi se recimo pri izbiri študija pravilno odločila. Študirala sem novinarstvo, verjetno pa bi bilo super, če bi me kdo takrat usmeril v študij fizike ali biokemije. V šoli pač takrat ni bilo, kot tudi povečini ni sedaj, nikogar, ki bi lahko otroku pomagal poiskati njegov pravi notranji dar.

Samoodkrivanje se je pri meni začelo najprej z jogo, ki mi je pomagala k stabilnosti uma, telesa in energije. Semena mojega notranjega potenciala so s pomočjo raznih starodavnih tehnik dobila zagon in prostor za izražanje. Neverjetno je, kako hitro se lahko s pravilnim usmerjanjem in metodami, lahko prebudi in spodbudi prave notranje potenciale, ki nato ne samo hitro vzbrstijo in rojevajo sadove, temveč se tudi razvijajo v veliko drugih različic na vrsto drugih področji. Sama si nikoli nisem mislila, da bom pomagala nadarjenim otrokom in odraslim, tistim že odkritim in še ne prepoznanim, na poti do opolnomočenja njihovih darov in osmišljanju življenja. Pa sedaj to počnem z vsem srcem.

Ste imeli v tem obdobju kakšno osebo, ki te je na tej poti spremljala?

Sprva ne. Pravzaprav je bilo veliko zavračanja, sploh glede moje nadarjenosti in abstraktnega razmišljanja. Zdaj pa je moja mentorica za nadarjene Patricia Sue Jackson iz Kanade, s katero veliko sodelujem. Tudi sicer se povezujem z nadarjenimi posamezniki, raziskovalnimi institucijami in z različnimi skupinami na področju nadarjenosti v tujini. Tega v Sloveniji ni. Sama sem bila velikokrat deležna osebnega in profesionalnega zavračanja, dokler se nisem dovolj opolnomočila, da lahko sedaj nadaljujem to pionirsko pot mojega poslanstva.

Zakaj je tako pomembno odkrivanje nadarjenosti?


Ker gre za vprašanje smisla življenja. Ko dar, ki ga imaš, začutiš v sebi, doživiš moč, strast, vitalnost, povezanost s svojo višjo inteligenco. Ko odrasli prebudijo svoj dar, dojamejo, zakaj so do sedaj v svojem življenju trpeli. Moje stranke v svojih uvidih razumejo, zakaj so morale skozi nekatere težke situacije in dogodke. Ko odkrijejo svojo nadarjenost, potem se stvari pravilno »zložijo«. Vse dobi svoj smisel. Pri otrocih pa je pomembno, da to energijo in moč osmislijo. Nadarjeni otroci se pogosto počutijo odtujeni, kot da niso iz tega sveta, lahko so depresivni in anksiozni. Poskušajo se sicer prilagajati večini. Tall poppy syndrom je kulturni fenomen v družbi, kjer je potrebno vsakogar, ki je preveč dober, boljši od drugih, genialen, onemogočiti in razvrednotiti, kot je potrebno previsok mak, ki preveč štrli iz makovega polje, potrebno porezati. Paradigma vsi enaki ne prinaša ne napredka, ne smisla življenja, ne sreče in ne blaginje. Nadarjeni pa zaradi svoje dovzetnosti in dobre percepcije okolice že v mladih letih samega sebe ‘porežejo’ na makovem polju zato, da se prilagodi večini. Zgolj na ta način lahko preživijo. V bistvu sami sebe zatrejo in s tem zatiranjem nadaljuje svoje življenje na vseh področjih, kar posledično ohromi njihovo zdravje, čustva, pojavijo se psihosomatska obolenja, avtoimunske bolezni, ki so izraz samo sabotaže, izgorelost, ki je skorajda vedno posledica zatiranja samega sebe in svoje notranje energije, depresije, anksioznosti, odvisnosti… Od nadarjenih otrok pa ne moremo pričakovati, da se bodo učili na isti način kot ostali, zelo verjetno se bodo pri urah dolgočasili in vznemirjali ostale, velikokrat tudi hitro presežejo starše in učitelje, ki pa od njih zahtevajo pridnost in urejenost, kar je praktično nemogoče. Viharja ne moreš spraviti v kartonasto škatlo. Zaradi nerazumevanja nadarjenosti in razvojnega potenciala nadarjenih otrok, se slabo počutijo tako starši kot tudi otroci. Lahko predstavim en kratek primer moje stranke, mame, ki je sama tudi izjemno nadarjena in ima tudi nadarjenega otroka. Oba prihajata k meni na posvete. Po opisu težav, ki jih je imela mama s svojim otrokom, sem ji predlagala določena priporočila, ki jih je začela takoj dosledno uporabljati in otrok je zacvetel. Opustila je namreč svoja določena pričakovanja do otroka ter s tem kontrolo, ki je prej zavirala razvoj otroka.

Spoznanje oziroma odkritje, da je nekdo nadarjen, prinaša tudi dobršno mero odgovornosti.

Hmmm…. pravzaprav je naša prva odgovornost to, da odkrijemo svojo nadarjenost in nadarjenost svojih otrok. Le tako lahko največ pripomoremo k dobrobiti sebe, človeštva in planeta. Strokovno odkrivanje naše prirojene nadarjenosti pa je sedaj praktično na začetku. Testiranje inteligenčnega količnika je zgolj en drobec v mozaiku, ki nam pove stopnjo intelektualne inteligence. Nadarjenost pa je preplet več inteligenc, več dimenzij, podedovanih talentov, osebnosti, volje in iskrice v nas, ki je z nami že od rojstva. Prav ta iskrica je tudi pokazatelj, ali bo oseba prebudila svojo nadarjenost ali ne. Praktično nihče v otroku ne išče te iskrice, kaj šele, da bi ji nudili dovolj spodbude za razvoj potenciala. Večina ljudi, ki jih srečam pri mojem delu, že vnaprej reče, da niso nadarjeni. Vendar se v procesu, ki ga izvajam, nadarjenost vedno izkristalizira. Ko govorimo o odgovornosti staršev ali učiteljev do otrok, je pa tako: nihče jih ni naučil prepoznavati nadarjenost. V tujini imajo sicer tako imenovano gifted education malenkost bolj razvito kot pri nas, vendar so daleč od resnega odkrivanja in razvoja nadarjenosti. Pred kratkim me je kontaktiral gospod iz organizacije Mensa iz ZDA in povabil k sodelovanju pri odkrivanju nadarjenosti, saj jih moj način dela zelo zanima. Nadarjeni so namreč vir vseh inovacij, so graditelji prihodnosti, so rešitelji planeta in izumitelji novih zdravil. Zato bi sama svetovala staršem, da za razvoj nadarjenosti svojim otrokom najprej nudijo vso podporo, še posebej, če njihovi otroci ne ustrezajo predalčkom družbenega in šolskega sistema ter živijo, vidijo, percipirajo svet na drugačen način. Prihodnost je in bo slonila na norih in posebnih čudakih, znanstvenikih, z nepočesanimi lasmi, ki hodijo naokrog brez nogavic, izumitelji, ki se pogovarjajo z golobi in umetniki, ki osveščajo svet. Poljski psiholog Kazimierz Dąbrowski, ki se je kot prvi ukvarjal z nadarjenimi otroki, je definiral pet področji nadarjenosti, zato recimo izrazita domišljija, ki jo je Dabrowski opredelil kot imaginarno intenzivno zaznavanje informacij, pri otroku ni nič slabega. Tudi Nikola Tesla, izumitelj, in J. K. Rawlings, avtorica knjig o Harryju Potterju, sta imela to nadarjenost. To je del kreativne nadarjenosti, ki bo v prihodnosti zelo iskana in ena izmed najbolj pomembnejših sposobnosti.

Na kak način vi prepoznavate nadarjenost pri ljudeh?

Vse se zgodi v procesu. Najprej tako, da razrešimo nekatere trenutne stiske, potem pa s pomočjo pogovora in ekspresivne art terapije postopoma vzpostavimo neposreden stik s psiho. Pri ekspresivni art terapiji, kjer ni pomembno to, ali zna oseba risati ali se kako drugače umetniško izražati, ni mesta za obrambne mehanizme. S pomočjo ekspresije, slikanja, ustvarjanja iz gline, gibanja ali ustvarjanja zvoka, namreč ustvarimo prostor za notranje potenciale, ki se s pravilnim facilitiranjem razvijejo v svojo polnost. Včasih je ta proces subtilen in počasen, včasih hiter. To pa je odvisno tudi od tega, kako se nadarjenosti prepletajo in kako kompleksen je potencial. Primer moje stranke, ki je bila dolga leta vodja računalniškega oddelka v veliki banki, kar pomeni, da je izjemno kognitivno in intelektualno sposobna, kaže na res osupljive rezultate, saj je s pomočjo ekspresivne terapije prepoznala svojo nadarjenost za slikanje, ki ji sedaj predstavlja tudi del njenega rednega zaslužka. Predvsem pa je veliko bolj sproščena in zadovoljna.

Kako pomembno je prepoznavanje nadarjenost otrok pred vpisom v srednjo šolo ali na fakulteto?

Pred temi pomembnimi mejniki v življenju starši pogosto pripeljejo otroke k meni na posvet, zgolj z namenom prepoznati področje nadarjenosti. Zgodilo se je, da so starši k meni pripeljali deklico, ki je želela postati vzgojiteljica, potem pa se je v procesu odkrivanja nadarjenosti pokazalo, da je zelo ustvarjalna in celo revolucionarna. Sicer bi deklica najverjetneje šolanje na vzgojiteljski šoli uspešno zaključila, imela bi službo, stanovanje, družino in plačo, kasneje pa bi se zaradi nezadovoljstva in nerazumevanja svojih notranjih potencialov verjetno vprašala, ali je bila njena odločitev pravilna. Zgodilo se je tudi, da se je posameznik želel vpisati na farmacijo, čeprav je izjemno ustvarjalen in se tega celo zaveda. Premamila ga je varnost, ki jo nudi delo, stabilnost službe in reden prihodek. A kasneje se lahko vse obrne. Srčno priporočam, da se pri otrocih poskuša dojeti tisto, kar brbota v njih pod površjem. Prav je, da otrok ve, česa je sposoben, četudi dar ni razvit še v celoti.

Kako bi opisali podobo človeka, ki šele pride k vam, in kakšna je, ko odide?

K meni pridejo ljudje običajno energetsko skrčeni, ohromeli in v čustvenem stanju majhnih otrok. V procesih pa se odprejo, »odrastejo«, se opolnomočijo in stopijo na pot svojega poslanstva. To ne pomeni, da pustijo vse za seboj in se odpovedo vsem, ne. Svojo notranjo moč uporabijo lahko na vseh področjih, kjer so aktivni že sedaj. Na primer poslovni svetovalci lahko s prebuditvijo njihove naravno dane inteligence za prepoznavanje težav v podjetjih, ki so večinoma človeške narave, in sposobnostjo določiti pravega človeka na pravo delovno mesto, postavijo podjetje nazaj na tirnice uspeha. Njihova storitev je po prebuditvi nadarjenosti dejansko vredna veliko več.

Koliko časa spremljate nekoga?

To je odvisno od vsakega posameznika, sama pa priporočam najmanj tri leta rednih srečanj, to je dvakrat mesečno po uro in pol.

Smo posamezniki odprti za odkrivanje nadarjenosti?

Vse bolj. Moje stranke prepoznavajo velik doprinos k izboljšanju svojega življenja. Okolica se ne bo spremenila, za svoje življenje smo odgovorni sami. Le vsak sam lahko spreminja in okrepi samorefleksijo in svojo vlogo v svetu, v katerem živimo. Veliko lažje je seveda, če začutiš svoj notranji potencial, saj te genius vodi in nimaš več dvoma o sebi.

Prej ste omenili, da je starost približno 35 let nek mejnik, ko se začne posameznik spraševati o svojem smislu in uresničenju. A ni tudi krizno obdobje, kot je zdaj čas korone, tudi takšen trenutek?

Korona čas je velika priložnost za osebni razvoj in razvoj človeštva. Kot pravi Carl Gustav Jung, smo ljudje vezani na kolektivno nezavedno. To, da smo z ukrepi omejeni, zaprti, da se manj družimo, pušča posledice na kolektivnem nezavednem kot tudi na individualnem nezavednem, torej pri vsakem posamezniku. Vse nas je strah, vsi se počutimo nemočni, vsi smo jezni, vsi smo spravni, saj smo vsi povezani preko kolektivne podzavesti. Več kot je strahu, več je delitev na upornike in na panične. Zato je ta kriza izjemna priložnost za osebnostno rast in jasno samorefleksijo. Kaj čutim ob pandemiji, zakaj imam panične napade, zakaj sem depresiven, zakaj sem jezen, zakaj me tako vznemirjajo ukrepi? Zelo priporočljivo je, da poskušamo pogledati na celotno situacijo ob pandemiji s helikopterske višine. Oddaljeno. Tako lahko zagledamo obe skrajnosti in s tem celotno situacijo, ne samo svoje trpljenje. Seveda pa se moramo najprej spraviti par stopnic višje, da bomo sploh pridobili ta širši pogled.

Kakšen je skupni imenovalec nadarjenih ljudi in velikih umov?

Velika radovednost, ogromno energije, povezovanje različnih informacij na nešteto možnih načinov, hitrost sklepanja, abstraktno razmišljanje, intenzivno percipirane sveta, etika in morala ter po drugi manj prijetni strani preobčutljivost, introvertiranost, beg iz realnosti, psihosomatska obolenja, odtujenost, čustvena rigidnost, nerazumevanje sveta in odnosov… Nadarjeni svet percipirajo in vidijo na poseben način. Vsi ljudje imamo v umu in srcu nekakšne »antene«, s katerimi zaznavamo informacije iz okolice. Začutimo že na primer, ko oseba vstopi v prostor, kakšne volje je, že po glasu po telefonu zaznamo, ali je nekdo vznemirjen ali ne, zavedamo se, ali nam je nekdo nevaren ali ne. Nadarjeni zaznavanju informacije bolj intenzivno, tako v odnosu do okolja, do ljudi, do samega sebe, kot tudi do univerzuma. Nekateri intenzivno doživljajo na primer matematično enačbo, kot bi stopili vanjo, jo razumeli na globlji način, ne zgolj intelektualno, marveč s celim telesom. Posamezniki z imaginarno nadarjenostjo začutijo nekatere like. Na primer Harry Potter je s pisateljico resnično živel v njenem svetu. Čutila ga je kot del njenega življenja in njenega gospodinjstva. Zato je ta lik tudi tako živ.

Nadarjenost kot dar ima sicer dobre lastnosti, ima pa tudi takšne, ki niso ravno prijetne. Če te darove, to notranjo moč, ki osmišlja naše življenje, potlačimo, smo lahko depresivni, tesnobni, se skrivamo, čutimo, da nikamor ne spadamo, lahko razvijemo psihosomatske in avtoimune bolezni, lahko pride do prenajedanja ali tudi do različnih osebnostnih motenj.

Kako pomembno je povezovanje nadarjenih med seboj?

Povezovanje med nadarjenimi odraslimi in otroci je zelo pomembno. Otrok, ki preveč štrli iz povprečja, potlači svojo iskrico za to, da se bo lahko vklopil v skupino. Pri tem se še vedno zaveda, da je drugačen, kot so ostali, vendar je čez to svoje notranje brbotanje v »ekonom loncu« poveznil pokrov. Lahko si predstavljate, kakšen je to občutek. Zavedaš se resnice, da si drugačen, hkrati pa sam sebe omejuješ na um in percepcijo tistih, ki ne zaznavajo sveta na način kot ga ti. »Prilagajam se bedarija,« je dejala moja stranka iz Kanade. Ko pa se nadarjeni povežejo z drugim nadarjenim, lahko počasi spustijo paro iz svoje notranjosti, odkrijejo pokrov in postanejo res to, kar so. Nadarjeni intenzivni unikatni ljudje. Sama lahko s svojim umom, srcem in notranjim darom zrcalim njihov svet. Njihova ustvarjalna energija se takoj začne obračati nazaj k njim, kar jim omogoči, da končno lahko začutijo svojo življenjsko energijo. Zrcaljenje med sebi podobnimi je torej izjemno pomembno. Če si v skupini, kjer imajo vsi podobno nadarjenost oziroma se zavedajo, da ima vsak svoj notranji veliki svet, ki ga je potrebno spoštovati, je to super. Tega v Sloveniji za zdaj še ni, si pa za obstoj podobnih skupin zelo prizadevam.

Trenutno lahko na socialnem omrežju najdete mojo odprto facebook skupino Poštekaj nadarjenost!, Riders of the gifted storm, ki nagovarja nadarjene v angleščini, veliko pa objavljam na svoji spletni strani.

Kako nadarjeni dojemate humor?

Rado se zgodi, da našega humorja nihče ne razume. Informacije, ki pridejo do nas, povežemo na svoj posebni način in ko misel poveš, jo lahko razume res samo tisti, ki podobno procesira informacije. Ko se dobita dva, ki imata podobno odprt um in dojemata svet na podoben način, se hitro najdeta in lahko nasmejita. Sama sem imela ogromno situacij, ko sem bila v družbi in se je samo meni zdelo nekaj smešno, drugim pa ne.

In kako ste v takem primeru odreagirali?

Sprejela sem dejstvo, da ne razumejo. Saj sem že vse življenje borka in potem ko sem svojo nadarjenost sprejela, si lahko vsako jutro mirno rečem: »Grem dalje.« Kazimierz Dąbrowski govori o notranji vertikalni sili, ki te potiska v čim globlje razumevanje samega sebe in svoje nadarjenosti. In ko sem dojela, da je ta sila v meni pravzaprav dobra in mi omogoča osebni razvoj, lahko vse situacije v življenju jemljem kot novo priložnost za odkritje in razvoj nečesa še bolj zanimivega v sebi.

Vaš nasvet vsem nadarjenim, malim in velikim?

Treba je odpreti um in srce ter zavzeti svoj prostor na tem svetu, ki bo odražal vašo resnico. Dajte si možnost in odkrijte, ali spadate tudi vi med nadarjene. Sama menim, da smo vsi ljudje nadarjeni. Razlika je zgolj v tem, da nekateri ostanejo na stopnji brez osebnega razvoja in je tudi to prav. Če pa začutimo, da se lahko podamo v globlje raziskovanje samega sebe, je dobro, da se najprej poučimo in pridobimo ustrezne informacije. Na karkoli kar nas pokliče, nam predstavlja strast in nas pelje v stanje zamaknjenosti, je dobro, da se odzovemo, pa najsi bo to vrtnarjenje, slaščičarstvo, ustvarjanje z glino, lesom … s tem omogočimo prostor ustvarjalni energiji, ki bo nahranila semena naše nadarjenosti.

Kot dolgoletna joga terapevtka vse bolj spoznavam, kako pomembno je, da se za par minut dnevno v miru usedemo sami s seboj. Ni potrebno, da ta čas s samim seboj imenujete meditacija. Gre zgolj za čas, ko se svet za trenutek ustavi, vi pa začutite stik z vašo notranjo resnico. Naša duša vam bo zelo hvaležna.

Predlagam tudi, da si poiščete skupino ljudi, s katerimi se boste dobro počutili, delili svoje ideje in svoja razmišljanja, ki bodo sprejeta. Zlasti je to pomembno za otroke. Neka deklica, imaginativno izjemno nadarjena, mi je pripovedovala, kako vidi čarovnico, ki leti po zraku. Ko sem jo vprašala, ali bo pristala, kam je odletela, je ona zgodbo v miru zaključila po svoje. Pomembno je, da stopite v svet drug drugega in ga validirate, mu omogočite veljavo, četudi to ni vaš notranji svet. Vsak je namreč drugačen, vsak poseben in vsak vreden. Bolj kot bomo spoštovali drug drugega in posebnosti vsakogar izmed nas, bolj bo svet lepši.

Katja Ujčič je že vrsto let svetovalka s področji terapije za nadarjene, ekspresivne art terapije in joga terapije. Razvila je specializiran, a preprost holistični pristop za lajšanje in premagovanje težav fizičnega, psihičnega, emocionalnega in duhovnega izvora, ki ga je nagradila s svojo edinstveno metodo odkrivanja ter razvijanja nadarjenosti pri odraslih in otrocih. V svoji praksi prepleta starodavne modrosti in sodobno znanost. Zaradi svoje osebne izkušnje nadarjene osebe se je odločila za študij terapije za nadarjene v Švici. Verjame namreč, da je vsak izmed nas nadarjen. Njena metoda odkrivanja in razvijanja prirojene nadarjenosti preko potovanja vase privede posameznika do razkritja in sprejetja nadarjenosti, transformacije iz nerazumevanja v opolnomočenje, do samozavesti in notranje jasnosti, do stika z intuicijo in višjo inteligenco ter do realizacije vseh potencialov v življenju. Vsem nadarjenim, odkritim, kot tudi še neodkritim, nudi tudi prostor za izražanje njihovega kreativnega potenciala in druženje s podobno intenzivnimi posamezniki. Katja je diplomirana novinarka, s končanim študijem MBA. V svojem poklicnem življenju je bila na zahtevnih in odgovornih delovnih mestih. Tudi sama je bila kot izjemno nadarjen otrok prepuščena sistemu, zato želi vsem, ki so odkriti ali še neodkriti talenti, sočutno pomagati na njihovi poti ter njihov talent implementirati v njihovo življenje. Katja Ujčič svetuje in pomaga ljudem ter podjetjem s celega sveta, vključena je v mednarodne skupine za nadarjene in sodeluje s svetovnimi terapevti, inštituti in skupnostmi za nadarjene.

Podobne Objave

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja